Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana
Telefon: 031 692 524

Blog

Na vsakem koraku me lovijo upniki

Na vsakem koraku me lovijo upniki

 

V obdobju po finančni rasti je tudi v Sloveniji sledila finančna kriza, žal se je tako kot drugje po svetu najbolj dotaknila ravno finančno najšibkejših delov družbe in tistih, ki so živeli preko svojih zmožnosti. Moje izkušnje, ki so povezane z dolgovi in upravljanjem s terjatvami so več kot 10-letne, pa vendarle me še vedno kaj presneti. Da ne bo pomote in da sem jasen – delam tako za upnike kot tudi dolžnike. Ravno posel finančnega svetovanja se je razvil iz poznavanja izzivov, problemov in stisk, ki jih občutijo ljudje, ko se znajdejo v situaciji, iz katere ne vidijo izhoda, sami pa niti ne morejo trezno razmišljati, kljub znanju, ki ga imajo. Današnji zapis je namenjen vsem, ki se kakorkoli spopadate z dolgovi in vam upniki »ne dajo dihati«.

Povedal vam bom primer, ki smo ga reševali v lanskem letu. Na nas se je obrnila stranka, ki zaradi finančne stiske, pa tudi zaradi navad in včasih tudi malomarnosti, več let ni plačevala stroškov upravniku večstanovanjskega objekta. Situacija jo je pripeljala do te točke, da je bila tik pred izgubo stanovanja.

Po pogovoru z njo smo ugotovili veliko podobnih stvari, ki smo jih v svoji praksi že videli. Če jih omenimo le nekaj: na opomine se stranka ni odzivala, sklepe o izvršbi je prav tako ignorirala, rubežniki so ob prihodu videli, da ji nimajo kaj vzeti, pa se stranka razen razburjenja in negodovanja kljub njihovemu obisku še vedno ni odzivala. Upnik (v tem primeru upravnik večstanovanjskega objekta) pa se je naposled le odločil za prodajo nepremičnine, ki jo je že pred tem zavaroval s hipoteko po pravnomočnih sklepih o izvršbi.

Kaj se je zgodilo? Sodni cenilec je ocenil stanovanje za vrednost 65.000,00 evrov, dolga brez obresti in stroškov se je nabralo 15.000,00 evrov, skupaj z obrestim in vsemi stroški izterjave pa kar vrtoglavih 32.525,00 evrov. Če bi bilo stanovanje prodano na dražbi, celotna kupnina najverjetneje ne bi pokrila niti stroškov dolga, naša stranka pa bi ostala najmanj brez strehe nad glavo in dostojanstva, zelo verjetno pa bi zapadla tudi v psihične težave.

Zbudila se je zadnji trenutek! Kaj smo storili? Skupaj s stranko smo proučili njeno finančno stanje (prihodke in odhodke) in ugotovili, da če se odpove nekaterim razvadam (za cigarete je zapravila 70 evrov na mesec, stroški, ki jih je zaračunaval upravitelj zgradbe pa so na mesečni ravni znašali 72,53 evrov), lahko pokriva svoje mesečne izdatke upravnika zgradbe. Tu je treba tudi podariti, da to niso prihodki upravitelja, kot veliko ljudi zmotno misli, temveč je strošek razdelitve vseh prejetih računov, ki jih upravnik izvede, nekje med 7 in 15 evri (odvisno od upravitelja zgradbe), ostalo pa so stroški, ki smo jih povzročili sami oziroma nas bremenijo skupni stroški hiše glede na naš delež po delitvenem ključu.

V nadaljnjem koraku smo pogledali strošek telekomunikacij in ugotovili, da gospa ni zamenjala paketa za mobitel in internet že od leta 2007, plačevala pa ga je, saj v nasprotnem primeru ne bi mogla govoriti po telefonu in gledati televizije. Skupna cena, ki jo je plačevala, je bila neverjetnih 79,85 evrov na mesec, z optimizacijo in novim paketom pa smo ji prihranili 50,50 evrov mesečno. A to je bil šele začetek!

Gospa je tako na mesečni ravni samo s tema dvema ukrepoma prihranila 123,03 evrov, kar znaša 1.476,00 evrov letno in kar 14.763,60 evrov v desetih letih. Skupni prihranki po optimizaciji njenega gospodinjskega proračuna so znašali 202,36 evrov mesečno, kar je 2.202,36 evrov v celem letu.

Kaj pa je bil nujno potreben naslednji korak? Po njeni pisni zavezi smo stopili v kontakt z upnikom in se dogovorili za sestanek, kajti gospa tega prej ni nikoli storila. Dogovorili smo se sledeče, gospa mora redno plačevati mesečne obveznosti, da dogovor zdrži, ob tem pa za stroške za nazaj plačuje 100,00 evrov mesečno. V kolikor se bo gospa držala dogovora, pa je upnik pripravljen odpustiti 70 % obresti, kar pomeni, da se je dolg kar naenkrat zmanjšal za celih 6.628,70 evrov!

To pomeni, da bi gospa brez optimizacije svoj dolg odplačevala celih 21 let in nekaj mesecev za povrhu (oziroma kar 260 mesecev). S prihrankom, ki smo ga naredili, ter novo pridobljeno voljo po dodatnem delu in zaslužku pa je gospa uspela v 10 mesecih poravnati neverjetnih 13.250,00 evrov dolga, s čimer ni bila več v brezizhodnem položaju.

In nauk, ki ga lahko iz te zgodbe razberemo, je: VSE JE MOGOČE.

Če želite, da pomagamo tudi vam, nas kontaktirajte!

 

dr. Miha Dvojmoč
Ne veste, kako bi se lotili izterjave vaših dolžnikov?

Kaj je temeljni problem izterjave?

Navadno to, da ne poznamo vseh postopkov in načinov izterjave, niti ne vemo, da izterjava nista le pisni opomin in izvršba. Zato naj postopek izterjave vsebuje tudi opcijo zavarovanja terjatev.

Terjatve lahko zavarujete na več načinov – z menico, poroštvom, bančno garancijo, dokumentarnim akreditivom, dokumentarnim inkasom, zavarovanjem pri zavarovalnici ali drugi finančni ustanovi ter s pogodbenim načinom zavarovanja.

Pomembno je, da pravočasno in seveda ustrezno pristopimo k sami unovčitvi. Kateri način bomo izbrali, je odvisno od vrste dejavnosti, v kateri naše podjetje deluje, velikosti podjetja in tega, kdo je naš kupec. Kupca pa je treba dobro poznati. Tudi če se je namreč v preteklosti izkazal za verodostojnega in plačilno sposobnega, ni nobene garancije, da nekoč ne bo prišel v situacijo, zaradi katere ne bo mogel pravočasno poravnati svojih obveznosti.

Bodite oboroženi z vsemi informacijami, še preden do takšne situacije sploh pride in videli boste, da se izterjave ne boste več tako pogosto posluževali.

Kaj pa storiti, če vam zmanjkuje časa, volje in nenazadnje tudi kadra?

Veliko podjetij ves čas išče učinkovit sistem izterjave, ki bi odpravil njihove težave z neplačniki. Vsi se verjetno strinjamo, da imamo za storjeno storitev ali prodajo blaga pravico dobiti plačilo in da tisti, ki se tega ne drži, krši dogovor.

V zadnjem času se je za najučinkovitejši sistem izterjave izkazalo t.i. upravljanje s terjatvami. To pomeni, da imate pregleden in optimalen nadzor nad svojimi dolžniki, da se pravočasno odzivate, v kolikor je mogoče, terjatve čim bolje zavarujete ter hkrati preverjate reference in bonitete svojih strank. Morda lahko zahtevate tudi predplačilo ali delni avans. Skratka, imeti morate sistem izterjave, zato si začrtajte korake in se tega dosledno držite. To je namreč prvi pogoj za učinkovito spopadanje z dolžniki. Videli boste, da tovrstni način za vaše poslovanje prinaša pozitivne rezultate.

In nenazadnje – če želite, da za vas izterjavo na prijazen in profesionalen način, ki zagotavlja uspeh, opravijo strokovnjaki, se obrnite na izkušenejše, ki tovrstne težave rešujejo že vrsto let.

Moj otrok se meče po tleh, če …

Ko pogledam okoli sebe, se mi zdi, da starši premnogokrat podležemo pritisku naših otrok po materialnih dobrinah.

Ob enem od sprehodov po trgovskem centru sem lani tak čas, ki je pred vrati, naletel na kar nekaj zaskrbljujočih prizorov. Zakaj sem se takrat sploh odločil za obisk trgovskega centra? Peljal sem se proti Ljubljani in obstal v koloni pri Sneberjah, ker je bila ura 17.00 mi ni bilo jasno zakaj. Imel sem malenkost višek časa in sem se odločil, da pogledam, zakaj vsi tako hitijo v nakupovalno središče. Še več – zanimalo me je, kaj tam počnejo.

Skupaj z ostalimi – skoraj kot čredni nagon – sem se zapeljal v Ljubljanski BTC in ugotovil, da skoraj ni prostega parkirnega mesta pred trgovskim centrom. Ko sem se sprehajal po trgovskem centru, sem gledal ljudi, kako mrzlično nakupujejo darila, vozijo skozi vrata polne vozičke, ob tem pa med drugim svojim otrokom dopovedujejo, bodi priden, da ti Božiček kaj prinese. V redu, samo ne deri se, pa ti kupim čokoladico …

Verjetno je podobno sliko videl že marsikdo od nas, resno sem se zamislil, ali smo postali popolnoma odvisni od nakupovanja? Ali nas naši otroci dojemajo kot bankomat?
Moj odgovor je sledeč, da je odvisnost od nakupovanja velika. Vedno želimo nekaj novega in novega, boljšega … Vprašajmo se raje, ali res potrebujemo nov par čevljev ali lahko zamenjamo podplat pri starih čevljih – ja, na ta način lahko prihranimo 20 evrov.

Ko pa sem videl še zadnji prizor, ko se je otrok metal po tleh, ker od starše ni dobil točno tistega, kar je želel, sem pomislil, kako dobro je, da sva z ženo pri starejši hčerki (ta mlajša je še premajhna in nezahtevna) vpeljala finančno odgovornost.

Danes ne bo govora o žepnini, pač pa o tem, kako lahko otroka pripravite do finančne odgovornosti in do tega, da celo prihrani nekaj denarja.

Sami redno nakupujemo, seveda z nakupovalnim listkom, po nakupe pa se skupaj ne odpravimo več kot dvakrat na mesec. Takrat starejša hčerka od naju z ženo prejme dva evra. Za ta dva evra si lahko kupi kar želi. Kaj se je zgodilo. Na začetku je kupovala čokoladice in potrošila skoraj vse za to. Nekega dne pa je želela kupiti nek dodatek za svoje igrače, ki je stal 3,86 evrov. Pa sva jo z ženo vprašala, imaš dva evra, ali si kaj prihranila od prejšnjih nakupov? Odgovorila je da ne (tako je tudi bilo). Razložila sva ji, da si bo dodatek za svoje igrače lahko kupila, ko bo ob naslednjem odhodu v trgovino prejela dodatna dva evra in bo tako imela štiri evre, pa še nekaj malega ji bo ostalo.

Ne boste verjeli, tisti dan ni bilo več potrebno kupiti čokoladic, je rekla, da jih ima doma dovolj!

Na ta način preko male igre z majhnim denarjem lahko otroka naučite finančne odgovornosti za celo življenje (da povem še to hčerka je bila v času te manjše lekcije stara 4 leta in pol). Zato v teh prazničnih dneh svojim otrokom ponudite raje svoj čas in objem ter nekaj čarobnih besed: »Rad te imam!«. Če pa jim pomagate še razumeti, da je treba za izpolnjevanje želja nekaj prihraniti in v naprej načrtovati, pa ste jim dali neprecenljivo popotnico, za nadaljnje življenje.

 

dr. Miha Dvojmoč