Direktiva o piškotkih

»Direktiva o piškotkih«

Direktiva o e-zasebnosti (Direktiva 2002/58/ES), ki jo zato, ker se nanaša na shranjevanje in dostop podatkov uporabnikov e-naprav, imenujejo tudi “direktiva o piškotkih“, je direktiva, ki ureja predvsem obdelavo osebnih podatkov v sektorju elektronskih komunikacij, tj. telekomunikacijskih ponudnikov.

Pravila o zasebnosti in varstvu podatkov imajo zelo pomembno vlogo tudi na spletu. Če za primer vzamemo digitalno oglaševalno industrijo opazimo pomembno vlogo pravil o zasebnosti, saj zagotavljajo relevantno oglaševanje in s tem obdelavo relevantnih podatkov, ki omogočajo merjenje učinkovitosti. Obdelava podatkov je bistvenega pomena za digitalno oglaševanje, saj nenazadnje omogoča financiranje digitalnih vsebin, storitev in aplikacij. Hkrati pa je digitalno oglaševanje s tem širše dostopno vsem, z zelo nizkimi stroški.

Direktiva o e-zasebnosti (Direktiva 2002/58/ES), ki jo zato, ker se nanaša na shranjevanje in dostop podatkov uporabnikov e-naprav, imenujejo tudi “direktiva o piškotkih“, je direktiva, ki ureja predvsem obdelavo osebnih podatkov v sektorju elektronskih komunikacij, tj. telekomunikacijskih ponudnikov.

Piškotki igrajo pomembno vlogo na spletnih mestih, saj zagotavljajo osebno izkušnjo, vključno z relevantnim oglaševanjem. Direktiva o e-zasebnosti (»ePrivacy Regulation«) določa, da morajo države članice ustvariti pravila, ki od upravljavcev spletnih mest zahtevajo, da uporabnika obvestijo o uporabi piškotkov in pridobijo njihovo privolitev za uporabo (večino) piškotkov.

V letu 2020 pa je prišel predlog o zakonski spremembi na tem področju, za katerega je informacijski pooblaščenec ocenil, da : » Novi predlog uredbe o e-zasebnosti bistveno niža raven varstva pravic posameznikov pri uporabi elektronskih komunikacij in na široko odpira vrata posegom v pravice zaradi poslovnih interesov ponudnikov storitev.«

Namen predloga uredbe o e-zasebnosti je bila namreč uskladitev pravil z sprejeto Splošno uredbo o varstvu podatkov ter poenotenje pravil, ki veljajo za operaterje elektronskih komunikacij, tako da bodo veljala tudi za druge ponudnike podobnih komunikacijskih storitev (npr. Skype, WhatsApp in podobni), ki se trenutno strožjim pravilom zdaj veljavne zakonodaje še lahko izogibajo.

Prenovljena pravila za varovanje uporabnikov elektronskih komunikacij so nujno potrebna, saj se ti v vsakodnevnem življenju težko  izognejo uporabi elektronskih komunikacijskih naprav in storitev, in s tem deljenju raznovrstnih podatkov o sebi, svojih interesih, svojem gibanju in stanju. Podatki o vsebini komunikacij in meta podatki zgradijo popolno sliko posameznikovega življenja. Zato je nadvse pomembno, da so varovani in da imajo ponudniki elektronskih komunikacij stroge obveze glede tega, zakaj jih smejo obdelovati, pod kakšnimi pogoji jih lahko delijo s tretjimi osebami in kdaj lahko do takih podatkov npr. dostopajo organi pregona. Enako velja za možnosti dostopa ponudnikov storitev do uporabnikove naprave (npr. s piškotki in podobnimi, tudi sledilnimi tehnologijami).

V času hitrega rasti digitalizacije smo postali izjemno ranljivi na spletu, zato je ključno, da se zavedamo pomembnosti obdelave osebnih podatkov na le-tem. Ta pa mora biti tudi ustrezno pravno regulirana in poenotena na ravni EU, saj lahko le tako zagotovimo celostno varovanje podatkov na spletu.