Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Če želimo biti realni in pustimo na stran politična preigravanja, je paket ukrepov, ki jih je sprejel državni zbor korak v pravo smer. Pred nami je še dolga pot drugega interventnega zakona in seveda življenje v praksi sprejetega, vendar z zakonom sodimo med države, ki so tovrstno zakonodajo sprejele.

V medijih lahko beremo veliko zadev še več pa na socialnih omrežjih, kako pa bo dejansko zakon zaživel, pa bomo lahko videli šele ko bo Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), v resnici zaživel, ponuja pa posameznikom, podjetnikom in gospodarskim družbam prvo rešilno bilko.

Tako podjetniki (pa v ta skupni koš vrzimo vse oblike gospodarskih družb in vse kar ni sektor država) pa se ne smemo zanašati na to kaj bomo prejeli iz državnega proračuna ne glede od kod bo ta denar prišel iz zadolževanja iz EU ali domačega proračuna naša naloga je da v prihodnjih mesecih po zakonu gospodarstva s svojim delom poskrbimo za uspešnost naših podjetij, s tem za zadovoljstvo in plače naših zaposlenih in tudi uspešnost države.

Država s svojim javnim sektorjem je sedaj na preizkušnji, ne glede na politično preigravanja je potrebno sprejemati odgovornost za delovanje, osnovnih nalog, šolstva, vojske, zdravstva in še bi lahko naštevali, če bomo v obeh sektorjih deli po svojih najboljših močeh bomo iz krize izšli močnejši.

Tudi mi se pridružujemo »ANTIKORONA« delovanju zato vsem na podporna-tocka.infocenter.si ponujamo ekskluzivno ponudbo v času pandemije z pravnimi nasveti in spletno trgovino za učinkovito spopadanje z morebitno izgubo poslov.

Pa se vrnimo k zakonu, ki ureja več ukrepov in spreminja oz. dopolnjuje tudi Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov ter Zakon o nalezljivih boleznih.

Začasni ukrepi se uporabljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020. Če do 15. maja 2020 epidemija COVID-19 ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.

Zakon med drugim ureja tudi naslednje pomembne delavnopravne institute:

  1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov

Delodajalec – upravičenec do sredstev z ukepi

Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec, razen:

  • neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov, glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč.

V primeru, da niso poslovali celotno leto 2019, do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki so utrpeli:

  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Pravice ne more uveljaviti delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge ali nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge;
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

Časovna omejitev

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo, najdlje do 31. maja 2020.

Napotitev na začasno čakanje na delo in višina nadomestila

Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o napotitvi na začasno čakanje na delo in v obvestilu določiti čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo ter nadomestilo plače.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Če delavec v času začasnega čakanja na delo, v dogovoru z delodajalcem, izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe dopusta pravico do 100 % nadomestila plače v skladu s 137. členom ZDR-1.

Obveznost delavca

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

Višina povračila izplačanega nadomestila plače s strani države in oprostitev plačila prispevkov

Izplačano nadomestilo plače se povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca (neto izplačilo).

Prav tako so delodajalci za vse delavce, ki so na čakanju po določbah tega zakona, oproščeni plačila vseh prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače, za obdobje od 13. marca do 31. maja, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke plačuje RS.

Postopek uveljavljanja pravice

Delodajalec uveljavi pravico do nadomestila z vlogo, ki jo vloži izključno v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, najkasneje pa do 31. maja 2020.

Izjemoma lahko delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona oz. pri katerem delavci iz razloga višje sile niso opravljali dela pred uveljavitvijo tega zakona, povračilo izplačanega nadomestila uveljavlja za nazaj od 13. marca 2020 , če vloži vlogo v roku 8 dni od dneva uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Vlogi mora delodajalec predložiti IZJAVO (o upadu dohodkov oz. višji sili delavcev), za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo oz. upravičeni odsotnosti delavcev zaradi višje sile.

Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) odloči o vlogi v roku 8 dni s sklepom.

Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Obveznosti delodajalca

V času prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, ima delodajalec naslednje obveznosti:

  • delavcem mora izplačevati neto nadomestila plače
  • ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, mora o tem predhodno obvestiti zavod. Prav tako je dolžan obveščati zavod v primeru, da delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (z dnem prenehanja odsotnosti).

V kolikor delodajalec krši zgoraj navedene obveznosti, mora vrniti vsa prejeta sredstva v trikratni višini.

Če delodajalec v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije, mora prejeta sredstva v celoti vrniti (za vse delavce).

  1. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo in krizni dodatek

Za delavce v zasebnem sektorju, ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020 (prispevek plačuje RS).

Če plača zaposlenega, ki dela, ne presega trikratnika minimalne plače, je delodajalec dolžan takemu zaposlenemu izplačati mesečni krizni dodatek (za oba navedena meseca) v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, do teh ukrepov niso upravičeni.

  1. Izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka

Upravičenec

Upravičenec za izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka je tisti, ki zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:

  • samozaposleni, ki na dan uveljavitve zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi te dejavnosti (in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje na kakšni drugi zavarovalni podlagi) – pod to kategorijo se štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovane na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
  • verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost,
  • kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali 5. odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi pravni podlagi.

Višina izredne pomoči

Za mesec marec 2020 znaša višina izredne pomoči 350 EUR. Za meseca april in maj 2020 pa v višini po 700 EUR.  Pogoj je, da so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona in da nimajo neplačanih zapadlih davčnih obveznosti na dan uveljavitve zakona.

Postopek

Upravičenec mora preko informacijskega sistema FURS (e-Davki) predložiti izjavo, s katero potrdi, da gre za upravičeno osebo in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu in maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10.maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020.

Izjava upravičenca je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani FURS. Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

  1. Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe in kmete

Samozaposlene osebe, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje so za meseca april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Pogoj je, da so te osebe vključene v obvezno zavarovanje na dan uveljavitve tega zakona in da poravnavajo obvezne dajatve oz. nimajo na dan oddaje vloge neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.

Obvezna je predložitev IZJAVE, kot navedeno že zgoraj. V kolikor se ugotovi, da izjava vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

  1. Nadomestilo bolniške v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja

Zavarovancem, ki imajo na dan uveljavitve zakona, pravico do nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v svoje breme ali breme delodajalca, ali pravico do nadomestila pridobijo po uveljavitvi zakona, se to nadomestilo krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve zakona do prenehanja razlogov za zadržanost oz. do prenehanja razlogov za ukrepe.

VRAČILO PREJETIH SREDSTEV

Subjekti, ki so uveljavljali povračilo nadomestilo plače delavcu, oprostitev plačila prispevkov ali izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do delitve dobička, izplačila dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

 KAZENSKE DOLOČBE

Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

  • izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom
  • v času prejemanja nadomestil plače odredi delavcem nadurno delo ali ne obvešča zavoda o vrnitvi delavcev na delo oz. o prenehanju razlogov višje sile
  • ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora zavoda
  • ne obvesti FURS o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za upravičenja po tem zakonu.

Manjši delodajalec se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR.

 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, se ne uporabljajo določbe iz Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Zavod, v času veljavnosti tega zakona, vse vloge obravnava v skladu z določbami tega zakona, tudi vloge, ki so prispele na zavod od 28. marca do uveljavitve tega zakona.

VELJAVA

Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

 

Za konec pa še nekateri večkrat poudarijo, da so pogoji težki za izpolnitev, vendar bi se težko strinjali, da so dolžniki do države – s tem dolžniki v tem trenutku vsem, ki opravljajo delo v zdravstvu, varnostnih organih in drugje, diskriminirani ker v preteklosti niso plačevali svojih dajatev in davkov. Pa vendarle bi bilo tu smotrno postaviti neke dodatne varovalke oziroma presečne datume, po našem predlogu, ki smo ga vladi tudi posredovali predvsem v dveh smereh:

  1. za presečni datum plačila davkov in prispevkov je presečni datum 31. 12. 2019 ali 28. 2. 2020
  2. določi se maksimalna višina neplačanih davkov in prispevkov, če ne drugače po vzoru Zakona o javnem naročanju – 50 EUR oziroma druga primerna vsota vendar ne več kot 1000 EUR – ob upoštevanju prve točke predloga na drugačen presečni datum.

»ANTIKORONA« Infocenter skupina –  https://podporna-tocka.infocenter.si