Evropski internet ponudniki zaznali povečane DDoS napade

Konec avgusta in v začetku septembra so nekateri evropski ponudniki interneta poročali, da so zaznali povečan porast t.i. DDoS napadov (Distributed-Denial-of-Service). Po poročanju naj bi bili ti napadi precej močni in skrivnostni ter da zaenkrat še ni bilo možno ugotoviti od kje prihajajo in kakšni so njihovi motivi.

Vsem tem napadom je skupno, da niso trajali dlje kot en dan, storitve ki jih posamezni ISP ponudnik nudi, pa so bile v času napada povsem neaktivne. Nekateri napadi naj bi bili tudi z močjo 300 Gbit/s in s takšno intenzivnostjo trajali nekaj ur. Napadi naj bi se začeli 28. avgusta, kar nekateri povezujejo z razkritjem kriminalne skupine dan pred tem in menda stoji za DDoS napadi na finančne institucije po vsem svetu (PayPal, Worldpay, MoneyGram …).

Pristojne institucije se trudijo ugotoviti izvor in sledi, da bi v bodoče preprečili podobne primere.

Cilji DDoS napadov so ponavadi spletni strežniki bank in drugih družb, ki obdelujejo podatke o kreditnih karticah ali upravljajo strežnike DNS. Cilj napada je razbiti varnostne sisteme, ki ščitijo strežnike, tako da lažje pridobijo dragocene informacije, ki jih ti strežniki shranjujejo. Pogosto jim to tudi uspe.

Takšni načini napadov pa se v “virtualnem vojskovanju” uporabljajo tudi za onemogočanje državnega internetnega sistema.

Pri nas pa o takšnih DDoS napadih zadnje dni poroča Arnes (DDoS napadi na njihove spletne učilnice).

 

Kaj sploh je DDos napad?

Kratica DDoS izhaja iz angleške zloženke Distributed Denial of Service. Pri DDoS napadu gre za množično dostopanje do strežnika z namenom njegove preobremenitve in s tem do nedostopnosti spletnih strani ali aplikacij, ki na njem gostujejo.