Hitro ukrepanje podjetij – za zajezitev negativnih posledic na delovanje podjetij zaradi epidemije

Hitro ukrepanje podjetij – za zajezitev negativnih posledic na delovanje podjetij zaradi epidemije

Podjetja se stalno srečujemo z različnimi izzivi, enkrat manjšimi drugič večjimi, celotne branže propadajo in na drugi strani se rojevajo nove.

Redkokdaj pa se zgodi, da bi se toliko zadev zgodilo v tako kratkem času, razglasitev epidemije in omejitve, ki jih je uvedla tudi Slovenija, in nenazadnje posledice, ki jih bo mogoče čutiti v naslednjih mesecih in letih, bodo zahtevale določene prilagoditve tudi življenja in dela pri vsakem posamezniku.

O prilagoditvah življenja morda kaj več v katerem od naslednjih blogov, sedaj bom poskusil predvsem pogledati, kako naj podjetja pravilno upravljajo človeške vire, da ne bodo s svojimi postopki v prekrških, in na drugi stani, da bodo svojim zaposlenim omogočila, da bodo upravičeni do pomoči, ki jih bo država namenila posameznikom.

Korona virus SARS-Cov-2 (COVID-19) je vsekakor prinesel spremembe v naša poslovna okolja, zato je naš namen v tem članku predstaviti možne ukrepe za podjetja in podjetnike, delodajalce, samozaposlene, samostojne podjetnike pri soočanju z ukrepi ter blažitvijo negativnih posledic virusa in ekonomskih posledic na podjetja ter posameznike.

Odgovorili bomo na najbolj perečo problematiko podjetij in podjetnikov, ki so nam jih do sedaj že posredovali v obliki vprašanj.

Država oziroma natančneje Državni zbor RS je na podlagi predloga vlade sprejel sveženj ukrepov – tako imenovane interventne zakone, ki bodo po besedah predlagatelja – vlade pripomogla k ohranitvi delavnih mest, kondicije gospodarstva, preprečevanju večje gospodarske in finančne škode tako za podjetja kot državo in nenazadnje posameznikov. Ne moremo trditi in sedaj potrditi, da bodo učinkoviti ter zadostni, to bo pokazal čas, po našem mnenju bo potrebna njihova nadgradnja in približevanje potrebam določenih skupin, tako podjetij kot posameznikov.

 

Sveženj sprejetih ukrepov obsega sledeče zakone:

V nadaljevanju poskusimo prikazati poudarke posameznih zakonskih ureditev, nato pa še nekaj najbolj pomembnih vprašanj in odgovorov.

 

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev

Reševanje problematike s kreditiranjem podjetij, ki so v zadnjih letih izvajala različne investicije, je korak, ki lahko omogoči podjetjem, da ne propadejo, ampak, da učinkovito vsaj kratkoročno rešijo svoje likvidnostne težave z odlogom kreditnih obveznosti.

Tako bo podjetjem, ki zaradi Korona virusa SARS-Cov-2 (COVID-19) ne bodo zmožna obvladovati svojih obveznosti pri sklenjenih pogodbah, omogočal po sklenitvi aneksa z banko odlog plačila za največ 12 mesecev. Podrobnejši opis v nadaljevanju.

 

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)

Zakon je usmerjan na:

  • sodne zadeve
  • upravne zadeve
  • ostale javnopravne zadeve

Omogoča ukrepe in omejitve, ki so v prvi vrsti namenjene preprečevanju širjenja virusnih okužb.

 

Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Zakon določa ukrepe, ki se nanašajo na preprečevanje manjka v dobavi določenih skupin kmetijskih proizvodov in živil, ki predstavljajo nujna živila za prebivalstvo, ter določa ukrepe prehranske varnosti prebivalcev v času epidemije.

 

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

Zakon določa oziroma omogoča naslednje:

  • začasno čakanje na delo pri delodajalcih, pri katerih gre za zmanjšanje poslovanje, v tem primeru del bremena za njihove plače (40 % od 80 %, ki zaposlenemu pripada) pokriva država;
  • zakon ne spreminja ureditve, kot jo poznamo z določili Zakona o delovnih razmerjih, jih pa prilagaja trenutnim razmeram;
  • spremenjeno je breme izplačila nadomestila plače za začasno čakanje na delo, ki ga nosijo delodajalci (40 % krije država, preostalih 60 % pa delodajalec);
  • nadomestilo plače v primeru odrejene karantene prevzema država.

 

Do sedaj so nam stranke posredovale naslednja vprašanja, na katera poskušamo odgovoriti:

 

Sem s. p. in imam zaposlene, ali lahko pošljem delavce na čakanje in ali sem upravičen do pravic iz zakonodaje?

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

 

Kaj storim, da delavca pravilno pošljem na čakanje na delo?

Delavca lahko pošljete – ali pravilno NAPOTITE na čakanje na delo na naslednji način:

  • S pisno odredbo o napotitvi za čakanje na delo.
  • Natančno opredeliti, od kdaj odredba ̶ ukrep velja.
  • Način, na katerega ga bomo podjetniki pozvali nazaj na delo.
  • Nadomestilo plače.

 

Kakšne dolžnosti in pravice ima delavec v primeru napotitve na čakanje na delo?

  • Pravico do nadomestila v višini 80 % osnove za nadomestilo, glede na povprečno plačo v zadnjih 3 mesecih pred ukrepom čakanja na delo zaradi ne zagotavljanja dela s strani delodajalca.
  • Obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.
  • Upoštevati mora odločitve pristojnih o karanteni ali samoizolaciji.
  • V tem času veljajo tudi ostale omejitve, ki so veljale pred čakanjem na delo:
  • – ne sme opravljati pridobitnega dela za drugega delodajalca ali kako drugače brez dovoljenja delodajalca ali če mu to že v osnovi omogoča Zakon o delavnih razmerjih;
  • – velja konkurenčna klavzula;
  • – ne sme razkrivati poslovnih skrivnosti in ostalih procesov delodajalca, ki bi delodajalcu škodovali, razen če bi šlo za ogrožanje zdravja in varnosti.
  • Delavec in delodajalec se lahko dogovorita za koriščenje dopusta v skladu z določili Zakona o delavnih razmerjih.

 

Kakšne obveznosti imajo podjetje, podjetnik in gospodarska družba, če napotijo delavce na čakanje na delo?

Čakanje na delo je institut, opredeljen v 138. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je delodajalec v času, ko ne zagotavlja dela, dolžan delavcu izplačati 80 % povprečne mesečne plače v zadnjih 3 mesecih za polni delavni čas, izračunano na povprečje plač v zadnjih treh mesecih pred čakanjem na delo.

Država bo v tem primeru krila 40 % (od le teh 80 %), delodajalec pa 60 % (od teh 80%) plačila.

V primeru odrejene karantene bo nadomestilo za plačilo delavca v celoti krila država.

Kot opisano v dogovoru na prvo vprašanje, je najprej potrebno delavcu izdati odredbo in v odgovoru na prvo vprašanje smo tudi našteli upravičence.

Na kakšen način uveljavljamo pravice:

  • Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače v svojem 4. členu govori o predložitvi opisa poslovnega položaja poslovnega subjekta.
  • Da ukrep velja za vsaj 30 % zaposlenih delavcev..
  • Podjetnik oziroma gospodarska družba se zaveže, da vsaj šest mesecev po začetku čakanja na delo ne bo odpuščal teh delavcev – ohranitev delovnih mest
  • Če ima samo enega zaposlenega, da ne bo mogel zagotoviti dela za polovico (50 %) delovnega časa v vsakem posameznem mesecu (koledarskem – od prvega do zadnjega dneva v mesecu).
  • Če v podjetju deluje sindikat, se bom moral delodajalec posvetovati tudi s sindikatom oziroma s svetom delavcem, kot je to običajno za posamezno podjetje.

Katero podjetje oziroma gospodarska družba ne bo mogla uveljavljati pravic:

Če je podjetje:

  • davčni dolžnik,
  • neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost
  • kršitelj delovnopravne zakonodaje,
  • če je nad podjetjem uveden postopek insolventnosti ali stečaja.

Kdaj bomo, bodo podjetja in gospodarske družbe denar prejele?

Država bo na podlagi zahteve denar izplačala mesečno v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, naslednjega meseca (se pravi podjetje bo izplačalo plačo in na plačo vezane prispevek 15. aprila, denar za povračilo pa bo prejelo 31. maja – v tem primeru verjetno 29. maja, ki je petek).

Kdaj bomo, bodo podjetja in gospodarske družbe prejele denar?

Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh zaporednih mesecev z vlogo v elektronski in pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020.

 

Sem samozaposlen ali bom moral plačati prispevke?  

Predstavljena rešitev velja  tudi za samostojne podjetnike, kmete, ki opravljajo dejavnost, svobodne poklice.

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov v svojem 12. členu opiše, kdo je upravičen do – za sedaj odloga poplačila prispevkov:

  • Samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih.
  • Za odlog plačila ne bo potrebno zaprositi, ampak velja neposredno na podlagi zakona.
  • Odložijo se prispevki, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020.
  • Za sedaj velja, da bo potrebno odložene prispevke poravnati najkasneje do 31. 3. 2022.

Menimo, da bo morala država po vzoru nekaterih drugih držav razmisliti, da bo prispevke odpustila za čas epidemije ali celo dlje.

 

Ukrepi, ki so vezani na odlog kreditov:

  1. Ukrep velja za  vse finančne institucije, ki lahko na podlagi Zakona o bančništvu izvajajo bančne posle (hranilnica, banka …).
  2. Velja za samozaposlene (po nečem razumevanju tako tiste, ki delo opravljajo kot samostojni podjetniki in tiste, ki so samozaposleni ali poklic opravljajo kot svobodni poklic), gospodarske družbe (d. o. o., d. d., d. n. o …), zadruge, društva, kmete …

Zahteva se lahko nanaša na odlog plačila še ne zapadlega dela dolga.

Ta ukrep velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.

Kreditojemalec  lahko v skladu z 2. členom Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev na banko naslovi vlogo – zahtevo o odlogu plačila dolga najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa.

Podjetja in podjetniki bomo morali banki tudi redno mesečno poročati o ukrepih, ki jih sprejemamo za našo likvidnost in vse ostale spremembe našega poslovnega položaja. V primeru, da ne bomo upoštevali vseh zahtev sprejetega zakona, se odlog lahko prekine ali skrajša.

Določena je tudi obveznost mesečnega poročanja banki o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah njegovega poslovnega položaja. V primeru neizpolnjevanja obveznosti po tem zakonu je kot sankcija predvidena tudi prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga plačila.

Za odlog plačila je potrebno skleniti aneks z bančno inštitucijo.

 

Kaj storim, če ne bom mogel poravnati davkov?

Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju  v svojem 7. členu  govori, da lahko na podlagi vloge podjetja davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

 

Oddati moram bilanco za leto 2019, kako je s tem?

V skladu s 14. členom Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju se rok za izdelavo letnih poročil podaljšuje.

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo tisti zavezanci, ki predložijo letna poročila na AJPES in jim rok za predložitev poročil za preteklo leto poteče pred 31. majem 2020, v letu 2020 predložiti letna poročila najkasneje do 31. maja 2020.

Ta rok se v skladu s 15. členom tega zakona podaljša še za 30 dni, če do 15. maja 2020 ne bo preklicana epidemija. Do tega roka organi, pristojni za nadzor nad oddajo letnih poročil, v primeru neoddaje ne bodo pričeli prekrškovnih postopkov, ne glede na določbe zakona o gospodarskih družbah.

Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh zaporednih mesecev z vlogo v elektronski in pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020.

Delno povračilo nadomestila plače za delavce, ki jih je delodajalec napotil na začasno čakanje na delo, in povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se bosta delodajalcu izplačevala mesečno v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je delavcu pripadlo nadomestilo plače.

 

Odpoved delovnega razmerja – pogodbe o zaposlitvi?

Odpoved delovnega razmerja je skrajni ukrep, pred tem je delodajalec dolžan:

  • preveriti ali obstajajo možnosti za prerazporeditve delavca na drugo mesto in ali so mogoče spremembe organizacijskega sistema dela v organizaciji.

Po mnenju Vrhovnega sodišča RS zgolj upad prometa še ni razlog za odpoved, do sedaj je delodajalec moral pojasniti, zakaj delovnega razmerja ni bilo mogoče ohraniti pod drugačnimi pogoji, morda bomo za čas epidemije deležni drugačnega mnenja, vendar sam v to nisem prepričan.

 

Odpoved delovnega razmerja – pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev

Če delodajalec ugotovi, da bo v naslednjih 30 dneh primoran odpovedati večje število pogodb delavcem, povzetek:

  • Dolžan je pripraviti program razreševanja presežnih delavcem, ki mora vsebovati:
    • Obrazložene informacije in razloge za prenehanje potreb po delu delavcev
    • Ukrepe za preprečitev oziroma čim večjo omejitev odpovedanih pogodb o delovnem razmerju
    • Preveriti pogoje in možnosti nadaljevanja dela zaposlenih pod drugačnimi – spremenjenimi pogoji
    • Pripraviti seznam presežnih delavcev
    • Finančno ovrednotiti program
    • Obvestiti sindikat
    • Obveščati Zavod RS za zaposlovanje

 

Potrebujete pomoč?

Obiščite našo spletno stran podporna-tocka.infocenter.si