Interventni zakon za pomoč gospodarstvu ob pandemiji Covid-19

Interventni zakon za pomoč gospodarstvu ob pandemiji Covid-19

Državni zbor bo 1.4.2020 na izredni seji odločal o INTERVENTNEM ZAKONU ZIUPPP, z namenom pomoči gospodarstvu.

Nabor ukrepov je širok in na drugi strani ozek, ker določena podjetja pa tudi del politike napoveduje amandmaje in predloge sprememb zakona v času njegovega sprejemanja, je nemogoče že danes napovedati, kakšen bo v celoti paket ukrepov in koliko bo sprememb.

Zaradi zgoraj navedenega povzemamo nekaj do sedaj znanega.

  1. Delodajalec napoti delavca na čakanje s pisno odredbo. V njej določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
  2. Delavec na čakanju zaradi pandemije – višje sile –  bo dobil 80% osnove zadnjega trimesečja (vendar ne manj od minimalne plače in ne več  povprečne plače v R. Sloveniji). To nadomestilo delodajalcu v celoti krije država.
  3. Delavcu, ki bi bil odsoten z dela zaradi karantene, pripada nadomestilo v višini 80% osnovne plače, ki ga v celoti krije država.
  4. Delavca delodajalec lahko napoti na čakanje do 31.5.2020. Delodajalec lahko zaprosi za pomoč, če ocenjuje, da bodo prihodki v prvi  ½  l. 2020 vsaj za 20% manjši, kot so bili v 2019.
  5. Če je delodajalec delavca že napotil na čakanje pred uveljavitvijo interventnega zakona, mora za državno pomoč za pokrivanje stroškov delavca zaprositi državo v roku 8 dni po uveljavitvi zakona. Nadomestila plač bo država pokrivala od vključno 31.5.2020.
  6. Delavčev status – čakanje – lahko traja največ (3 mesece) do 31.5.2020
  7. Zakon navaja tudi visoke kazni za manjše prekrške, zlasti neresnične podatke delodajalcev.
  8. Delodajalec, ki je davčni dolžnik ali neplačnik plač ali prispevkov ali v stečaju ne more dobiti sredstev.
  9. Delodajalec se pri pridobitvi nadomestila zavezuje, da bo delavcu nudil delo vsaj še za enako obdobje, kot bo delavec na čakanju.
  10. Delavec med čakanjem delovno razmerje ne preneha in delodajalec ni dolžan delavcu plačati potnih stroškov in nadomestila za prehrano; delavec mora biti nemudoma na voljo, če jih delodajalec pozove.
  11. Delavec med začasnim čakanjem na delo lahko koristi letni dopust, vendar ima takrat pravico do 100% nadomestila plače na račun delodajalca.
  12. Delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov..
  13. Za delavce, ki delajo so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020.
  14. Samozaposleni, katerim je prihodek v primerjavi s februarjem 2020 padel za več kot 30% oz. 50% v marcu so upravičeni do izredne pomoči v višini 350€ za marec in po 700 eurov za april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona.

Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1*, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Prispevke  za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.

Najverjetneje več avtorjev piše o navedeni temi in so tudi zapisi zelo podobni.

Najpomembnejše v danem trenutku pa je to, da delodajalci spremljajmo, kar bo sprejeto v državnem zboru in kaj bo objavljeno in kaj bo veljalo. Vsekakor bomo šele po dokončnem sprejetju in objavi zakona vedeli kakšni so ukrepi, ki so potrjeni in kaj nam prinašajo.

Mnogi že danes preračunavajo, kaj se jim bolj izplača, potrebno je poudariti, da država bo v naslednjih mesecih in letih po zaključku epidemije budno spremljala in poskušala zajeziti in goljufive posameznike, ki bodo pomoč dobili kljub temu da do nje ne bodo upravičeni.

V kolikor imamo podjetniki dovolj dela in naši zaposleni sedaj delajo je prav, da so za to tudi ustrezno nagrajeni.

Kot sem enkrat že zapisal, krize pridejo in gredo, naša naloga pa je da jih prebrodimo, nikoli ni lahko. V tem času se tudi kaže povezanost gospodarstva in države in kar je še bolj pomembno vodstvenih struktur v podjetjih (če želite lahko rečemo tudi delodajalcev) in zaposlenih, eni brez drugih ne moremo zato je prav, da se medsebojno spoštujemo in nagradimo.

V sončno pomlad nasmejani!