Sodobna filmska industrija je v javnosti oblikovala lik in do neke mere romantično podobo o zasebnih detektivih. V Sloveniji pa je ta podoba daleč od resničnosti. Zakon o detektivski dejavnosti določa, da lahko detektivi zbirajo, obdelujejo, posredujejo podatke in informacije ter svetujejo na področju preprečevanja kaznivih ravnanj.

Doc. dr. Miha Dvojmoč je doktoriral s področja pravnih znanosti leta 2013. Svojo poklicno pot je pričel kot zaposlen v zasebnovarnostnem podjetju, nadaljeval na Inšpektoratu Mestne občine Ljubljana in se na prošnjo ponovno preselil v zasebni sektor kot direktor poslovne enote večjega varnostnega podjetja, varnostni menedžer in odgovoren za izvedbo najzahtevnejših varnostnih projektov. Služboval je tudi na Ministrstvu za notranje zadeve kot višji svetovalec na področju zasebnega varovanja, trenutno pa je docent na Fakulteti za varnostne vede, Univerze v Mariboru, predsednik Detektivske zbornice RS ter predsednik Društva za zasebno varovanje in državljansko samovarovanje. Na področju varnosti in varnosti informacij ter osebnih podatkov sodeluje s številnimi uglednimi subjekti javnega in zasebnega sektorja.
Področja dela, ki so vseskozi spremljevalka njegovega dela in zanimanja so zasebno varovanje in detektivska dejavnost, občinska redarstva, korporativno zagotavljanje varnosti, pravna varnost, finančna varnost, varnostna in zavarovalniška industrija ter varnost informacij, podatkov in osebnih podatkov.
Varnost podatkov in tudi osebnih podatkov je sestavni del vseh področij delovanja, zato dr. Miha Dvojmoč že od leta 2008 poglobljeno spremlja svetovne trende na področju globalne in nacionalne varnosti, zasebne varnosti, detektivske dejavnosti, varnosti informacij, korporativne varnosti, obveščevalne dejavnosti in varstva podatkov.
Miha Dvojmoč je docent za področje Varnostnih ved na Fakulteti za varnostne vede, Univerze v Mariboru, predsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije, lastnik in direktor podjetja MD svetovanje d.o.o., predsednik Društva za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje ter soustanovitelj Inštituta za organizacijsko vedenje.
Blog – Miha Dvojmoč
Detektivska dejavnost ● Varstvo osebnih podatkov ● Informacijska varnost ● Odgovornost direktorja ● Podporna točka za podjetja

Ali lahko ravnatelj vpogleda v rezultate opravljenega testiranja dijakov?
S ponovnim odprtjem šol se po vzoru avstrijske prakse v slovenskem prostoru pojavlja možnost prostovoljnega samotestiranja s hitrimi testi na koronavirus. Napovedano samotestiranje v šolah še naprej razburja javnost, pojavlja pa se tudi vprašanje dopustnosti vpogleda v rezultate dijakov s strani ravnateljev.

Nov hekerski vdor v Facebook!
Business Insider te dni poroča o ponovnem vdoru v Facebook. Hekerji so objavili kar 533 milijonov osebnih podatkov, vključujoč ime, priimek, rojstni dan, življenjepise, telefonske številke in e-naslove. Med ukradenimi podatki, naj bi bili tudi podatki več kot 200 tisoč uporabnikov Facebooka iz Slovenije.

Mobilne denarnice: ali je njihova uporaba varna?
Brezgotovinsko plačevanje je v porastu, vse bolj pogosto je tudi pri plačevanju nižjih zneskov. Prav tako je brezstično plačevanje prineslo vedno bolj razširjeno alternativo plastičnim plačilnim karticam- mobilne denarnice. To je plačevanje s pametnimi napravami (telefon itd..), kjer je potrebno namestiti ustrezno aplikacijo (mobilno denarnico), opraviti registracijo in dodati kartico ali napolniti račun.

Omrežje 5G in kibernetska varnost
Začetek novega desetletja bo čas za uvedbo naslednje tehnologije v zdaj nepogrešljivi mobilni telefon. Omrežja 5G so realnost in prihodnost na dosegu roke, ki pa danes povzroča številne skrbi in razprave. Predvsem na področju kibernetske varnosti.

Posamezniki morajo dobiti jasne, točne in zanesljive informacije o cepljenju
Po mnenju Informacijskega pooblaščenca (IP) so osebni podatki zbrani pri prijavi interesa za cepljenje preko portala eUprava se ne smejo obdelovati vse dokler posamezniki ne dobijo jasnih, točnih in zanesljivih informacij o tem, kdo jih zbira in za katere namene.

Zmotno je prepričanje uporabnikov, da brezplačne storitve niso plačali
Oglejte si intervju z dr. Mihom Dvojmočem objavljen na Siol.net ob svetovnem dnevu varnostnega kopiranja podatkov (31. marec).

Vsi vaši podatki so zaklenjeni. Če jih želite nazaj, plačajte 10 bitcoinov, časa imate 24 ur …
Takšna sporočila na računalnikih niso več nobena redkost. Ste vedeli, da hekerji izvedejo napad vsakih 39 sekund? Da se naši računalniki in telefoni vsak dan branijo pred 2244 poskusi napadov? Da smo lani v Sloveniji obravnavali kar 3326 kibernetskih incidentov in da so ti vsako leto pogostejši?

Pravna odgovornost direktorja
Pravno področje je eno izmed najbolj pomembnih področij odgovornosti direktorja. Zajema velik spekter možnih tveganj, saj je ustrezna pravna podlaga osnova za regulativno delovanje podjetja. Znanje in razumevanje prava je ključno, vsako podjetje mora imeti zagotovljeno ustrezno pravno področje na vseh nivojih, saj vsaka že tako majhna kršitev pomeni hujšo pravno odgovornost.

Vabilo na strokovni posvet ob svetovnem dnevu varnostnega kopiranja podatkov
Ste vedeli, da hekerji izvedejo napad vsakih 39 sekund, da se moramo obraniti kar 2244 poskusom napadov vsak dan, da smo lani v Sloveniji obravnavali kar 3326 kibernetskih incidentov in da so ti vsako leto pogostejši?

Najpogostejše kršitve Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Ljudje smo postali zelo občutljivi na svoje podatke in spremljamo, kdo jih zbira, kje jih shranjuje, kaj se z njimi dogaja in zakaj. Žal pa se še vedno pojavljajo kršitve tako zbiranja, kot tudi same uporabe osebnih podatkov.

Kazenskopravna odgovornost direktorja
Kazenska odgovornost direktorja je odgovornost za ravnanje, ki ima vse znake določenega kaznivega dejanja.