Odgovornost direktorja na davčnem področju

Odgovornost direktorja na davčnem področju

Pričakovanja od funkcije direktorja so ponavadi velika, hkrati pa je poslovanje podjetja še vsakodnevno izpostavljeno številnim negotovim dejavnikom in direktor je tisti, ki organizira poslovanje tako, da so ti dejavniki kar se da nemoteči ter hitro odpravljeni.

Zelo pomembno je tako tudi ustrezno urejeno davčno področje podjetja, kot so pravilno evidentirane poslovne knjige, verodostojne listine ter obračuni plač in stroškov. Direktor je odgovoren za čisto poslovanje, ki je sladno z davčno regulativo, v primeru kršitve tega področja pa lahko odgovarja tudi kazenskopravno in finančno.

Davčni inšpektorji preverjajo pravilnost evidentiranja poslovnih dogodkov, ki morajo biti podprti s pravilnimi in verodostojnimi knjigovodskimi listinami ter ne smejo biti v nasprotju z registracijo podjetja/samostojnega podjetnika.

Davčni nadzor nad poslovanjem se izvaja:

  • pri preverjanju pravilnega evidentiranja in obračunavanja bonitet zaposlenih, določenih s pogodbo o zaposlitvi/aneksom k pogodbi o zaposlitvi (npr. uporaba službenega vozila v zasebne namene, posojila po ugodnejši obrestni meri, popust pri prodaji blaga in storitev …)
  • pri izplačilih stroškov službenih poti (registracija poslovanja, upravičenost pridobitev prihodkov na podlagi službenih potovanj),
  • pregled navideznih službenih poti,
  • pregled izplačila in obračuna akontacij za službena potovanja doma in v tujini,
  • pregled stroškov intelektualnih storitev,
  • pregled stroškov storitev v zvezi s pogodbami civilnega prava (avtorske, podjemne, prokuri, študentsko delo …),
  • pregled obračunov stroškov dela,
  • pregled obračunov višine regresa za letni dopust glede na čas izplačila in pravilno obdavčitev,
  • pregled pravilnih obračunov in davčnih obračunov inventurnih primanjkljajev pri popisu premoženja,
  • pregled pravilnih metod vrednotenja, obračuna zalog materiala, nedokončane in dokončane proizvodnje,
  • preverjanje pravilnih obrazložitev glede letnega dovoljenega kala zalog,
  • preverjanje stroškov reprezentance, pogostitev, obdaritev zaposlenih,
  • obračun dohodnine pri dajanju daril poslovnim partnerjem in zaposlenim ter njihovim družinskim članom.

Pri poslovanju je treba ločevati med davčnim prekrškom in davčno napako. Za davčni prekršek gre pri nenamernih pomotah, ki se pojavljajo v računovodskih izkazih, pri matematičnih oziroma pisarniških napakah v evidencah in računovodskih podatkih ter pri napačnem razumevanju ali spregledu davčnih pravil. Na drugi strani davčna napaka pomeni namerno oziroma napačno predstavitev računovodskih informacij, kot na primer prikazovanje, ponarejanje, spreminjaje evidenc in dokumentov, nezakonito prisvajanje sredstev, prikrivanje/opuščanje učinkov poslovnih dogodkov v evidencah in knjigovodskih listinah, evidentiranje poslovnih dogodkov, ki se niso zgodili, napačno uporabo računovodskih pravil.