Odškodninska odgovornost direktorja

Odškodninska odgovornost direktorja

Direktorji imajo eno najpomembnejših funkcij v podjetju, saj organizirajo in vodijo delo. Poleg tega koordinirajo, planirajo, nadzirajo in predvsem sprejemajo težke in zapletene odločitve, ki pa imajo velik vpliv na uspešnost poslovanja podjetja. Pričakovanja od funkcije direktorja so po navadi velika, hkrati pa je poslovanje podjetja še vsakodnevno izpostavljeno številnim negotovim dejavnikom in direktor je tisti, ki organizira poslovanje tako, da so ti dejavniki kar se da nemoteči ter hitro odpravljeni.

Direktorji imajo tako široko polje odgovornosti. Odgovoren je za svoje napake v podjetju, ker v njem vodi ljudi, pa je odgovoren tudi za njihove napake – tako je direktor odgovoren na več nivojih.

Družba in njen direktor sta v medsebojnem pogodbenem/obligacijskem razmerju, ki se vzpostavi, ko družba oziroma pristojni organ družbe člana poslovodstva z njegovim soglasjem imenuje na to funkcijo. Poslovno razmerje med družbo in članom poslovodstva ureja pogodba o poslovodenu, ki vsebuje medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z vodenjem družbe. Vsebino obveznosti direktorja urejata Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dodatne obveznosti in pravice družbe in direktorja pa so lahko urejene v pogodbi o poslovodenju. V primeru različnih kršitev  teh določil direktor odškodninsko odgovarja.

Odškodninska odgovornost direktorja velja, ko so izpolnjene tri predpostavke:

  • protipravnost ravnanja (neopravljanje/neskrbno opravljanje obveznosti direktorja),
  • nastanek škode, ki se kaže v izgubi dobička ali v zmanjšanju premoženja (vsako protipravno ravnanje sicer ne povzroči odškodninske odgovornosti, sledi pa predpostavka, da je zaradi protipravnega ravnanja družbi nastala škoda, ni pa škoda nujna posledica protipravnega ravnanja),
  • vzročna zveza (direktor odgovarja le za tisto škodo, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja).

Med drugim poznamo poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornost. V primeru kršitve  zakonskih obveznosti (opredeljene zgoraj) nastopi poslovna odškodninska odgovornost, ki ima podlago v kršitvi pogodbenega razmerja med družbo in direktorjem. Neposlovna odškodninska odgovornost pa nastopi pred nastopom škodnega primera pogodbeno razmerje med odgovorno osebo in oškodovancem ni vzpostavljeno. V tem primeru je temelj odgovornosti kršitev zakonske prepovedi povzročanja škode ali drugega pravnega predpisa.

Predpostavka za odškodninsko odgovornost direktorja v razmerju do družbe ni njegova krivda. Če direktor škodo povzroči naklepno oziroma ravna malomarno, je to pogoj za protipravnost njegovega delovanja, ki je že ena od predpostavk odškodninske odgovornosti.  Prav tako mora družba direktorju dokazati njegovo protipravnosti ravnanja, nastanek škode in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, trditveno in dokazno breme pa je na družbi.