Ostani zdrav pogoj za prehajanje med občinami

Ostani zdrav pogoj za prehajanje med občinami

V nedeljo so na zasedanju vlade na Brdu pri Kranju sprejeli nekatere sprostitve ukrepov za zajezitev novega korona virusa, med drugim so tudi sporočili, da bo v štirih regijah z ugodno epidemiološko sliko (Osrednja Slovenija, Goriška, Obalno-kraška in Gorenjska) sproščena tudi omejitev gibanja med občinami, a le za tiste z aplikacijo Ostani zdrav. Pri tem ukrepu se postavlja veliko moralnih kot tudi pravnih vprašanj.

Poraja se predvsem vprašanje ali bi to dovolila Apple in Google, saj v nujnih pravilih jasno piše, da kaznovanje, v katerem bi igrala vlogo aplikacija, ni dovoljeno. Mobilna aplikacija Ostani zdrav je pripomoček, ki nam sporoči, ali ste bili v stiku z okuženo osebo. Vlada trdi, da z njeno uporabo močno pomagamo pri zajezitvi in obvladovanju širjenja virusa.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na vladni konferenci opozoril, da bo uvedeno kaznovanje v primeru neupoštevanja zgoraj opisanih pravil: to pomeni, da nam lahko policist v primeru, da nas najde v drugi občini in brez naložene aplikacije, naloži kazen (med 400 in 4000 evri).

Ampak ali nam lahko država uporabo aplikacije zakonsko zahteva?

Na Ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnili, da odlok v ničemer ne posega v ustavno zagotovljeno pravico do zasebnosti, saj policija naj nebi pregledovala elektronskih naprav. Podarjajo, da ta ukrep ne vključuje vpogleda v posameznikovo zasebno komunikacijo, ampak aplikacija služi nadziranju gibanja med občinami v okviru kontrol.

Dr. Andraž Teršek se je v svojem blogu odzval na novost in naštel kar osemnajst tez, ki dokazujejo, da je zahteva za prehajanje med občinskimi mejami nedopustna in neustavna. Poudaril je, da v tem primeru ne gre za nikakršno svobodo izbire, ampak za posredno prisilo, za pogoj o možnosti svobodnega gibanja. Dr. Branko Lobnikar poudarja, da policija nima nobenih pooblastil s katerimi bi lahko skladno s tem odlokom in ukrepom imela vpogled v GSM aparat. Za takšen ukrep policija potrebuje sodno dovoljenje/odredbo. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede še dodaja, da ni problem samo v tem, da bo policist v primeru izrekel globo (ki je že sama po sebi vprašljiva), ampak mora policist izvedeti tudi nadaljnje omejevalne ukrepe. Tukaj pa se poraja tudi vprašanje o uporabi prisilne sile v primeru neupoštevanja.

Poraja se tudi vprašanje načela enakosti, saj nimajo vsi državljani pogojev, da bi aplikacijo lahko naložili na svoj telefon ali pa tega sploh nimajo. Po oceni ZDUS več kot 80% slovenskih upokojencev starih nad 70 let, ne uporablja (ali ne zna) »pametnih« telefonov, več kot petina pa ne premore niti navadnih.

Tej spremembi odloka močno nasprotuje tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki poudarja, da mora biti uporaba aplikacije prostovoljna: tako veleva državna kot tudi Evropska zakonodaja. Izpostavlja, da je za vpogled  v telefon potreben sodni nalog, odlok pa odpira tudi številna vprašanja o varstvu osebnih podatkov.

V tem trenutku ni mogoče oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka za temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj pomeni odlok za varstvo osebnih podatkov.

Glede na ocene ostalih strokovnjakov (dr. Nataša Pirc Musar), kakor tudi dr. Mihe Dvojmoča, je aplikacija z vidika varstva osebnih podatkov varna za uporabo in ne pomeni pretiranega posega v pravico do zasebnosti. Seveda pa navedeno ne opravičuje vpogledov v mobilne aplikacije in mobilne telefone.

Komunikacija in jasne določbe in v naprej znane sankcije so temelj pravne države, ne glede na težke zdravstvene razmere, ki se bodo zelo kmalu odrazile tudi na gospodarskem področju (tam kjer se še niso) pa ne smemo do konca zmajati temeljev pravne države, kaj pa nam potem ostane?