Prekrškovni organ objavil osebne podatke
Na portalu Slo-Tech so opozorili, da so na spletnem portalu e-uprave ti objavili dokumente, kjer so bili jasno in javno razvideni osebni podatki kršitelja, kar ni le kršitev upravnega postopka, pač pa tudi grob poseg v zasebnost. S tem dejanjem je bila tudi kršena obdelava osebnih podatkov.
Glaven namen pravnega varstva osebnih podatkov je v zakoniti in pošteni obdelavi osebnih podatkov posameznikov. Za osebni podatke šteje katera koli informacija v zvezi z določenim posameznikom, ne glede na obliko, v kateri je izražena. Za osebni podatek se štejejo tudi druge informacije, ki same po sebi ne predstavljajo osebnega podatka, vendar pa lahko v kombinaciji ena z drugo privedejo do identifikacije določene osebe. Kot vidimo ima oseben podatke zelo širok pomen, njegova zakonita in varna obdelava pa sta bistvenega pomena za dostojanstvo in integriteto posameznika.
Osebne podatke pri opravljanju svojega dela uporabljajo oziroma jih obdelujejo tudi številni prekrškovni organi. Sam termin obdelava osebnih podatkov pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki in avtomatiziranimi sredstvi. Tako obdelava osebnih podatkov ni nedopustna, je le omejena z vidika namena in ustrezne pravne podlage.
Policija in inšpektorji so tako dolžni osebne podatke vseh državljanov obdelovati skladno z pravno regulativo. V samem prekrškovnem postopku, kjer je zahtevana identifikacija posameznika z osebnimi podatki je pomembno, da se osebni podatki ustrezno zberejo in uporabijo le za namen postopka. Osebni podatki so v tem času izpostavljeni novim izzivom, saj je možnost posega v osebne podatke s strani prekrškovnih organov večja kot kadarkoli.
Zaradi epidemije se že skoraj na dnevni bazi sprejemajo nove uredbe Vlade, ki pa posegajo tudi v obdelavo osebnih podatkov. Zaradi zajezitve novega virusa je država z uredbo dopustila, da so policisti tisti, ki poleg zdravstvenega inšpektorata pišejo in določajo kazni ob nespoštovanju ukrepov. Prej je bil skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih zato pristojen le zdravstveni inšpektorat, a zaradi majhnega števila inšpektorjev ( ki jih naj bi bilo le okoli 80), so pooblastila o izdajo prekrškovnih odločb prenesli tudi na policiste.
Pred dnevi je v javnost prišla novica o protipravni javni objavi osebnih podatkov in protipravni javni objavi odlokov, zaradi katerega je zdravstveni inšpektorat pod inšpekcijskim nadzorom informacijskega pooblaščenca.
V zadnjem mesecu je zdravstveni inšpektorat številne določbe, ki jih domnevnim kršiteljem zdravstvenih ukrepov niso uspeli vročiti, objavili kar na spletni deski spletnega portala e-uprava. Objave na oglasni deski predstavljajo sporočilo o odločbi in večinoma vsebujejo ime naslovnika, razlago, zakaj določbe ni mogoče izročiti osebno ali po pošti, ter podatke, kjer je možem prevzem odločbe, je zdravstveni inšpektorat kar cele odločbe.
Sladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ta se uporablja smiselno v prekrškovnem postopku) so natančno določena pravila o tem, kdaj, kako in komu je potrebno odločbo vročati. Vročanje z javnim naznanilom je možno le izjemoma, pod pogojem da ni možna osebna vročitev ali po pošti in dopušča le objavo na oglasni deski o prispelem dokumentu, ne pa, da se objavi celoten dokument.
Na portalu Slo-Tech so opozorili, da so na spletnem portalu e-uprave ti objavili dokumente, kjer so bili jasno in javno razvideni osebni podatki kršitelja, kar ni le kršitev upravnega postopka, pač pa tudi grob poseg v zasebnost. S tem dejanjem je bila tudi kršena obdelava osebnih podatkov. Slednji pa so bili prav tako zlorabljeni v primeru javne objave odločb o prekrških, o teh pa bomo govorili v nadaljevanju.