Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana
Telefon: 031 692 524

Blog

Kaj je v resnici problem sodobnega sveta?

KAJ JE V RESNICI PROBLEM SODOBNEGA SVETA?

GDPR SKOZI POUDARKE INFORMACIJSKE POOBLAŠČENKE MOJCE PRELESNIK – 5. DEL

V tradicionalne varnostne dejavnosti vstopajo konkurenti: 1) IT giganti, ki z algoritmi za analizo big data to naredijo hitro, ceneje in morda celo bolje, 2) data brokerji oz. trgovci s podatki, ki pridobivajo podatke o določenih posameznikih in jih nato posredujejo naprej, 3) posamezniki, ki sami brskajo po spletu kot ‘popoldanski, ljubiteljski detektivi’, 4) kibernetski kriminal, ki na črnem trgu omogoča nakup storitev nezakonitega pridobivanja ciljanih informacij.

Z razvojem sodobnih tehnologij v vse te tradicionalne varnostne dejavnosti – iskanje oseb, nadzor gibanja, brskanje, iskanje po preteklosti itd. – vstopajo konkurenti, ki konkurirajo detektivu. IT giganti, Google, Facebook, Microsoft imajo na razpolago algoritme za analizo t. i. big data, ki analizirajo stvari hitreje in uspešneje. Tega pred leti nismo poznali, zdaj pa imamo korporacije, ki to delajo namesto nas. Poznamo tudi pojav ‘data brokerjev’, tj. trgovcev s podatki, ki tudi opravljajo podobno dejavnost kot detektivi, storitve pa opravljajo za različne stranke (tudi organe pregona, delodajalce, upnike, prevarane partnerje itd.). Če ponazorimo s primerom farmacevtskega podjetja, ki želi na trg poslati novo zdravilo proti astmi. Od trgovca s podatki pridobi podatke o astmatičnih bolnikih, za podatke plačajo, nato pa svoje novo zdravilo ciljno oglašujejo.

Svojo zasebnost serviramo na pladnju

Zavedanje o pomenu zasebnosti se je začelo dvigovati, je pa bilo prvotno navdušenje nad sodobnimi tehnologijami in spletom, ko so ljudje dajali na razpolago praktično vse. Podatke pa se pridobiva na številne – tudi nezakonite – načine (prevare, socialni inženiring, vdori v informacijske sisteme, v nezavarovane pametne telefone in druge naprave). Poseben problem predstavlja fenomen, ki se imenuje ‘internet stvari’, saj vse več naprav deluje na principu pametne tehnologije, ki zbira raznorazne podatke.

»V vseh segmentih družbenega življenja se pojavlja razvoj sodobnih tehnologij in vsi se bomo morali prilagoditi temu življenju. Meja med realnim in digitalnim je čedalje manjša. Čedalje bolj se briše ta meja,« opozarja Informacijska pooblaščenka. Vsi sektorji pa morajo slediti bliskovitemu razvoju informacijske tehnologije.

Kaj je v resnici problem sodobnega sveta?

»Problem sodobnega sveta je preveliko število informacij, predvsem neprečiščenih informacij, ki jih enostavno ne moremo več obdelovati in se obrne nabor prevelikih informacij v lastno nasprotje. Govorimo o iskanju igle v kopici sena, ker ne vemo več, kaj je bistveno in kaj ne,« pojasnjuje Prelesnikova.

V luči boja proti terorizmu smo zbrali velike količine podatkov, tudi telekomunikacijski promet. Puščamo elektronske drobtinice, skupaj z računalništvom v oblaku pa pomeni, da problema s prostorom na strežniku ni več.Tako velike količine podatkov človek ne more obdelati, za kar potrebujemo umetno inteligenco, ki te količine podatkov obdeluje. A kjer se pri algoritmu pojavi napaka, je lahko obseg bistveno večji, kot če napako zagreši človek.

»Danes smo izpostavljeni 100-krat večji količini informacij kot pred 50 leti. Bombardirajo nas z vseh strani – z reklamami, političnimi sporočili, na družbenih omrežjih. Pojavil se je pojem informacijske slepote. Simptom je podoben sončni slepoti, kjer se oko tako poškoduje, da ne zmore več videti tako kot prej, ker je poškodovano. Ljudje smo zaradi prevelike količine podatkov nesposobni sprejemati odločitve. Naši možgani niso sposobni sprejemati toliko informacij, kot jih imamo na razpolago. Zato se človek izogiba odločanju, zatiska si oči, pojavljajo se blokade, ker enostavno nismo sposobni obdelati toliko podatkov,« pojasnjuje fenomen Prelesnikova.

Turistične agencije ponujajo posebne informacijske detoksikacije – razstrupljanje, vabijo nas v kraje, kjer ni interneta. Če se je včasih plačal dostop do interneta, se zdaj plača, da ga nimaš.Če je nekoč veljal strah pred zamujanjem nečesa, je zdaj veselje pred tem, saj imamo informacij preveč.

»Imamo ogromne količine informacij, ogromne količine osebnih podatkov in vsak upravljavec mora te podatke ustrezno varovati, pa ne le ker mu zakon to nalaga, temveč ker na ta način zmanjša možnost zlorab, predvsem pa bodo tiste organizacije in institucije, ki bodo sposobne prepričati uporabnike, da imamo ustrezno varovane osebne podatke, uspešne, ugledne, bogate,« je prepričana Informacijska pooblaščenka.